Splet srečnih naklučji in dogodkov, vztrajnosti in dela, predvsem pa ogromna želja je v moje roke pripeljala Smrčka. Dobrih sedem metrov dolg, malce več kot dva metra širok in meter trideset ugreza. Z malo domišlije, veliko dela, ter primerno količino jadralskega znanja, idealen za ovohavanje Jadrana in Sredozemskega morja. Brez nadalnjega odlašanja in zganjanja pretiranih čustvenih izlivov, najbolje začeti in to kar s prvim dnem zanimive avanture.
Petek 19. Oktober
Kaotičen tok misli se mi podi po glavi še od prejšnjih nekaj dni. Kaj res ne smem pozabi? Narediti nalepke za registracijo, upam da se mi danes človek oglasi na telefon in nima preveč gužve, drugače smo brez. Spakiraj globinomer, autopilota in windmaster, barka nima nobenih inštrumentov, niti kompasa! Upam da ima vsaj delujoč akumulator in se bo dalo nekako priklopit globinomer.. vseeno se bomo vozili po kanalih, kjer se globina spreminja z vsako nevihto. Res upam, da star zunanji pomožni motor vžge, kajti notranjega dizla nima več. Tomosa, kateri naj bi bil za rezervo pa so ukradli nekaj dni nazaj in smo sedaj brez. Na srečo ima poleg sprednjega tudi glavno jadro “na roll” in v končni fazi smo jadrnica, motor je samo za pristajanje..
Po parih kavah, spakiranem autu in težko dočakanem klicu izdelovalca nalepk, se končno okrog štirih popoldan odpraviva proti Benetkam. Na ne prav kratki poti se mi prvič prikrade tudi kanček strahu. Sem res malo nor? Barka je majhna, brez zanesljivega motorja in inštrumentov, Katarina ni nikoli zares jadrala, a tudi Italija ni Hrvaška kjer poznam vsak varen zaliv, marino in sidrišče. Vreme bo na meji, če bo zdržalo, mraz je že, a je hkrati zadnje okno spodobnega vremena v bližnji in ne tako bližnji prihodnosti.. Na srečo je bila cela pot obsijana s čudovitim soncem, kateri mi je kmalu prepodil temačne misli in ob koncu poti postregel s krasnim zahodom.
Na parkirišče kanala sva prispela v mraku dokaj utrujena. Katarina se loti priprave brloga za spanje, medtem sam pretovorim preostanek prtljage iz auta in malo občudujem kanal v soju nočnih luči. Utrujenost, mraz in dejstvo, da se bo treba zjutraj zgodaj zbuditi, naju hitro prežene v spalke. Navkljub neposredni bližini letališča in posledičnemu konstantnemu preletavanju letal, zaspiva skoraj v sekundi.